Miti in resnice: Krema za sončenje za v hribe

Krema za sončenje za v hribe
Ali ste vedeli, da se z vsakimi tristo metri nadmorske višine poveča intenzivnost sevanja UV-žarkov za štiri odstotke? In da kreme za sončenje delimo na kemične in mineralne? Tudi jaz nisem vedela tega, dokler nisem slišala predavanja vodilne londonske dermatologinje in prave strokovnjakinje s tega področja, doktorice Sam Bunting.
 
Torej, drage dame, nikakor se ni treba večkrat namazati z zaščitnim faktorjem št. 15, saj večje število plasti še ne pomeni večje zaščite. O drugih mitih in resnicah glede zaščite kože pred soncem tudi v hribih preberite v nadaljevanju.
 
Sončenje v zimi

Zaščita pred soncem

  • 1) »Zadostuje, da se zjutraj enkrat temeljito namažem.«
S kremo z zaščitnim faktorjem se morate mazati vsaki dve uri, ne glede na stopnjo zaščite. Edina razlika med faktorjem 70 in faktorjem 30 je v tem, koliko žarkom prepreči dostop do vaše kože. A oba faktorja delujeta samo dve uri. Pomembna je tudi zadostna količina kreme. Navedeno je, da naj bi za obraz in dekolte porabili 5 ml kreme (t. j. 22 mg na kvadratni centimeter). Vedno jo nanašajte na čisto kožo, po uporabi dnevne kreme.
 
  • 2) »Škodljivi so samo UVB žarki.«
Medtem ko UVB sevanje, ki pada na površje zemlje v srednjih valovih, prodira le v zgornje plasti kožne povrhnjice, pa dolgovalovni UVA žarki prodrejo vse do podkožnega tkiva. Prav to sevanje gre lahko, na primer, skozi oblak ali steklo. UVA žarki sestavljajo 90 % sončnega sevanja, medtem ko UVB in UVC žarkom pripada preostalih 10 %. UVB žarki povzročajo akutne reakcije na koži, kot je na primer rdečica ali sinteza pomembnega vitamina D (zadostuje samo ena ura na teden). Bolj nevarna je dolgoročnejša reakcija, ki povzroča karcinom kože, torej kožnega raka. UVA žarki so odgovorni za poznejše reakcije, kot so različne nepravilnosti in posledično staranje kožnih celic.
 
  • 3) »Kože ni treba zaščititi s kremo za sončenje, če sonce ne sije.«
Oblaki zmanjšajo sončno sevanje samo za 20 %, zato se moramo zaščiti tudi, ko zunaj ne sije sonce.
 
  • 4) »Kreme za sončenje sodijo samo na plažo.«
Moč UV-sevanja je odvisna od nadmorske višine, odboja od površine (pesek proti snegu) in od geografske lege. Dokazano je, da je na vsakih 300 metrov nadmorske višine odstotek moči žarkov za 4 % višji. Kar pomeni, da so v hribih, na nadmorski višini 1500 m, žarki za približno 20 % močnejši kot ob morju. Sicer je res, da smo zaščiteni z debelo plastjo oblačil, skozi katere žarki ne morejo prodreti, vendar ne smemo pozabiti na zaščito obraza, ustnic in oči. Prav gotovo vas bo prepričala sončna kozmetika iz švicarskih Alp Piz Buin, ki ponuja popolno nego za kožo, utrujeno od gorskega vetra in sonca.
Zaščita pred soncem
  • 5) »Vseeno je, katero kremo za sončenje kupim, samo da ima dovolj visok zaščitni faktor.«
Vsekakor je primerno, da pri izbiri kreme za sončenje upoštevamo tudi tip kože in dejavnost, ki jo bomo opravljali. Medtem ko na primer v hribih ne potrebujete kreme, ki je tako vodoodporna kot tista za na morju, pa mora imeti takšna krema tudi zaščito proti vetru in mrazu. Na splošno velja, da bolj mastna koža bolje reagira na mleko za sončenje kot pa na olje ali kremo. Vendar pa mleko za sončenje ni tako gosto, zato težje ohranja zaščitni faktor. Izjema v tej kategoriji je zaščitni matirajoči fluid za obraz Anthelios AC s SPF 30 La Roche-Posay. Danes lahko kupite tudi kreme za sončenje, ki ciljno delujejo na gube, atopično kožo ali zelo občutljivo kožo.
 
  • 6) »Kreme za sončenje se slabo vpijajo in puščajo t. i. beli film.«
Kreme za sončenje oziroma zaščito pred UV-sevanjem lahko razdelimo glede na mehanizme, ki nas varujejo pred soncem. Kemične kreme za sončenje delujejo po načelu absorbiranja žarkov in njihove spremembe v toploto, ki jih nato sprosti iz kože. Fizikalne ali mineralne kreme za sončenje pa žarke ponovno odbijajo ali razpršijo. Obe vrsti imata svoje prednosti in slabosti, zatorej so jamstvo za najboljšo zaščito kreme s kombinacijo obeh.
 
Kemične kreme za sončenje pogosto vsebujejo škodljive snovi, kot so na primer oksibenzon, etilheksil in benzofenon, ki razpadejo na proste radikale in rakotvorne snovi ter so nevarne za vdihavanje. Niso primerne za otroke in osebe z občutljivo kožo. Vendar pa so zato kozmetično bolj prijazne, saj ne puščajo mastnega belega filma, na njih lahko uporabljate ličila in hkrati matirajo kožo. Kakovosten kemični fiksator za kožo je na primer zaščitni balzam Elisabeth Arden Eight Hour Cream s SPF 50.
 
Mineralne oziroma fizične kreme za sončenje so primerne za občutljivo kože in so kot take bolj prijazne naši koži, vendar pa moramo za njihovo dobro delovanje nanesti debelo plast. Zato na začetku nastane masten bel film in krema se slabše razmaže. Prav tako se hitreje obrišejo, zaradi česar je potrebno redno nanašanje. Vedno, ko izbiramo mineralno kremo za sončenje, nas zanima kar se da velik delež cinkovega oksida in tudi vsebnost t. i. ne-nanodelcev (mikro delcev), ki nimajo možnosti, da prodrejo v kožo. Nanodelci in njihov učinek na telo, ko prodrejo v kožo, še ni ustrezno raziskan.

Jutranja nega kože v hribih

Preden odidete na smučišče, posvetite nekaj dodatnih minut negi kože. Naslednji koraki vam bodo zagotovili ustrezno zaščito v gorskih vremenskih pogojih:
 
Korak št. 1: Na očiščeno in s tonikom negovano kožo nanesite priljubljen serum (najbolje z vitaminom C) in vlažilno dnevno kremo. Kot osnovo za ličila uporabite lažjo kremo z zaščitnim faktorjem in počakajte, da se temeljito posuši. Jaz sem se zaljubila v Eight Hour Cream s SPF 50 Elisabeth Arden.
 
Korak št. 2: Nanesite ličila s SPF najmanj 30. Pomembno je tudi, da so ličila vodoodporna. Ne boste sicer plavali v morju, vendar pa se boste prav gotovo potili. Preizkusite na primer Sun Foundation s SPF 30 Shiseido.
 
Korak št. 3: Na koncu nanesite na ličila mineralni puder z zaščitnim faktorjem. Tako boste uporabili zelo učinkovito plast fizičnega fiksatorja in za piko na i še lepo poenotili kožo. Preizkusite na primer ta enkraten puder Bare Minerals Matte s SPF 15.
 
Denisa 

Menu